Visoke grede: izbira, postavitev, polnjenje in sajenje

 

Visoke grede so v zadnjih letih postale eden najbolj priljubljenih načinov vrtnarjenja — in to z razlogom. Omogočajo gojenje zelenjave, zelišč in rož tudi na mestih, kjer zemlja ni primerna ali je premalo prostora. Poleg tega izboljšajo ergonomijo, saj je delo na dvignjeni površini prijazno do hrbtenice in kolen.

Danes so visoke grede na voljo v različnih materialih, cenovnih razredih in velikostih. Če razmišljate o nakupu kakovostne visoke grede, si lahko ponudbo ogledate tukaj visoke grede Majde

V tem obsežnem vodniku boste izvedeli vse, kar morate vedeti — od izbire lokacije, načina polnjenja, najboljše zemlje, pravilnega sajenja, vzdrževanja in tudi tipičnih napak, ki jih delajo začetniki.

Če imate vrt s slabo kakovostno zemljo, je visoka greda najhitrejša rešitev.
V visokih gredah popolnoma kontrolirate mešanico zemlje, kar pomeni boljše pogoje za rast.

Zaradi dvignjene konstrukcije plevel iz okolice težje prodre v gredo. Tudi “zračna plast” med tlemi in gredo onemogoča širjenje mnogih težav iz tal.

Zemlja v visokih gredah se spomladi hitreje segreje, kar pomeni zgodnejšo setev. Enako jeseni — z uvedbo zastirke lahko sezono podaljšate.

Dvignjene grede so posebej primerne za:

• starejše,
• ljudi z bolečinami v križu ali kolenih,
• invalide,
• nosečnice,

vsakogar, ki želi vrtnariti brez pretiranega pripogibanja.

Zaradi optimalne zemlje, boljše zračnosti in kontrole vlage lahko pričakujete opazno več pridelka kot pri klasičnem vrtnarjenju.

Najbolj naraven videz, odlično za domače vrtove.
Prednosti:

• lepa estetika

• dobro zadrževanje toplote
  Slabosti:

• krajša življenjska doba, če ni ustrezno zaščitena

Kombinacija plastike in lesnih vlaken.
Prednosti:

• zelo odporne
• praktično brez vzdrževanja
  Slabosti:
• manj naraven videz

 

Zadnja leta med najbolj priljubljenimi.
Prednosti:

• izjemno obstojne
• odporne na vremenske vplive
• moderna estetika
  Slabosti:
• nekoliko višja cena (a dolgoročna naložba)

Cene različnih modelov si lahko ogledate tukaj

Večina zelenjave potrebuje vsaj 6–8 ur sonca dnevno.
Če imate manj sonca, izberite:

• solate
• špinačo
• blitvo
• peteršilj
• drobnjak

Korenine dreves lahko prodirajo v gredo in odvzemajo hranila ter vodo.

Pod gredo ne priporočamo polaganja neprepustnih folij — greda mora dobro odvajati vodo.
Dovolj je:

• mreža proti voluharju
• nekaj centimetrska plast gramoza (opcijsko)

To je najpogostejša napaka začetnikov:
visoke grede ne polnimo samo z navadno vrtno zemljo.

Pravilna zemlja mora biti:

• rahla
• bogata z organskimi snovmi
• dobro odcedna
• hkrati sposobna zadrževati vlago

Priporočena mešanica za visoke grede

Optimalna zemlja v zgornji plasti (20–30 cm), kjer rastejo korenine:

• 40 % komposta (najbolje domačega)
• 40 % kakovostne vrtne zemlje ali kupljene humusne zemlje
• 20 % peska ali kokosovih vlaken (za zračnost)

Če je vaša greda globlja (40–80 cm), spodaj dodamo grobe materiale.

Polnjenje visoke grede — pravilno plastenje

Idealna struktura od spodaj navzgor:

 

• vejice
• grobo listje
• lubje
  Ta plast poskrbi za odlično drenažo.

 

• drobnejše veje
• star kompost
• slama

 

Material, ki se še razkraja — ta proces sprošča toploto in hranila.

To je plast, v katero dejansko sadimo.

Če kupujete gredo, ki jo boste sami napolnili, preverite različne velikosti visoke grede Majde

 

• solate vseh vrst
• paradižnik
• paprika
• bučke
• kumare
• korenje
• rdeča pesa
• fižol
• blitva
• čebula
• česen
• zelišča (bazilika, timijan, origano, drobnjak)

• krompir (bolje na njivi)
• velike buče (zelo razrastne)
• zelo vodoljubne rastline, če greda ni dobro zalivana

Zemlja v visoki gredi se hitreje izsuši, zato priporočamo:

• kapljično namakanje
• zastirko iz slame ali trave
• jutranje zalivanje

Vsako sezono dodajte:

• 1–2 vedri komposta
• naravna tekoča gnojila (koprivnica, homeopatija za rastline, gnojila na osnovi alg)

Vsako leto menjajte lokacijo kultur:

• paradižnik, paprika → nato solata
• korenček → nato čebulnice
• blitva → nato stročnice

 

1. Premalo zemlje v zgornji plasti

Rastline potrebujejo vsaj 25–30 cm kakovostne zemlje.

2. Preveč svežega lesa na vrhu

Svež les porablja dušik in osiromaši zemljo.

3. Slaba drenaža

Če se voda zadržuje, začne zemlja gniti.

4. Polnjenje samo z eno vrsto zemlje

Odličen pridelek zahteva mešanico — ne samo “navadno zemljo”.

5. Prekomerno zalivanje

Visoke grede imajo zelo dobre odtočne lastnosti — ne pretiravajte.

Pomlad

• solata
• redkvice
• špinača
• česen

Poletje

• paradižnik
• bazilika
• paprika
• bučke

Jesen

• blitva
• radič
• ohrovt

Pri nakupu grede ne glejte samo na ceno — pomembna je:

• obstojnost
• debelina materiala
• odpornost na vremenske razmere
• enostavno sestavljanje
• dolžina garancije

 

 

1. Kakšna je idealna višina visoke grede?

40–80 cm, odvisno od dostopnosti in rastlin.

2. Ali je treba visoko gredo obložiti s folijo?

Ne obvezno. Pri lesenih gredah se uporablja paroprepustna folija, pri kovinskih ni potrebna.

3. Kako pogosto je treba dodajati kompost?

Vsako sezono jeseni ali spomladi.

4. Katere rastline ne sodijo v visoke grede?

Krompir, velike buče, topinambur — preveč se razraščajo.

5. Ali je kapljično namakanje priporočljivo?

Da, je najboljša rešitev za enakomerno zalivanje.

Visoke grede so ena najboljših rešitev za vsakogar, ki želi bogat pridelek, manj dela in popoln nadzor nad kakovostjo zemlje. Pravilno postavljena in napolnjena visoka greda vam lahko služi več let, hkrati pa omogoča bolj zdrave rastline in optimalne pogoje za uspešno vrtnarjenje.